STARA BREMENA
Kožo črnega močerila so poškodovali livarski peski
Leta 1991 so visoke vode bruhalnikov ob izviru Jelševnik začele naplavljati sivo-črn mulj. Vir onesnaženja je bilo bližnje odlagališče livarne, ki je v vrtačah po letu 1978 odložila 50.000 ton onesnaženih livarskih peskov. Deponijo so zavarovali z glinenim prekritjem in stanje se je takoj izboljšalo, saj padavinska voda več ni izpirala livarskih peskov dlje v podzemlje.
Črni livarski peski so poškodovali kožo močerilov, ki so kasneje zaradi osmotskih težav poginili.
Posledice za črno človeško ribico
Kremenčev pesek, ki je zasul jamski habitat, je z ostrimi robovi poškodoval kožo močerilov. Visoke vode so naplavile več poškodovanih osebkov, ki so za posledicami okužb poginili. Analiza tkiv je pokazala neobičajno visoke koncentracije cinka v koži in jetrih črnega močerila.
Bela krajina se je nekdaj soočala s številnimi deponijami odpadkov v globokih kraških vrtačah.
Človeška ribica akumulira toksične PCB-je
Med leti 1964 in 1984, je tovarna kondenzatorjev v Semiču neprevidno odlagala odpadke z veliko vsebnostjo strupenih polikloriranih bifenilov (PCB) v okoliške kraške vrtače. Padavinska voda jih je spirala v kraško podzemlje vse do podtalnice in povzročila ekološko katastrofo. Najnovejše raziskave kažejo, da se stanje onesnaženosti počasi izboljšuje.
Krupa izvira izpod dobrih 20 m visoke skalne stene. V zgornjem toku se je globoko vrezala v kamninsko osnovo in ustvarila zatrepno dolino.
Posledice za belo človeško ribico
Ker je človeška ribica dolgoživa žival s počasnim metabolizmom, se toksične snovi v njenem telesu dolgotrajno kopičijo. Strokovnjake čudi, da je človeška ribica v reki Krupi preživela tako dolgo in močno izpostavljenost nevarni snovi. Kopičenje velikih količin PCB-ja in posledic na telesu človeške ribice še niso raziskane, zato je težko predvideti, kakšna usoda čaka lokalno populacijo.
Na kraških tleh moramo ravnati z odpadki skrajno previdno. Podzemne povezave kažejo, da so številni kraški izviri med seboj povezani s podzemnim tokom. Onesnaženje se lahko tako prenaša daleč, tudi v druga porečja!
Kartografske podlage: Javne informacije Slovenije, Geodetska uprava Republike Slovenije (Državna topografska karta 1 : 100 000, 1999); MOP, ARSO (LIDAR, 2015); Izrez iz Geološke karte Slovenije, Geološki zavod Slovenije.
